Razvojno društvo Breginjski kot

Zemlja, gozd, ovčereja, sirarstvo, turizem ter čista in zdravilna Nadiža nudijo številne podjetniške priložnosti. Obravnavati želijo celoten Breginjski kot kot razvojno enoto z blagovno znamko oziroma logotipom.

Zemlja, gozd, ovčereja, sirarstvo, turizem ter čista in zdravilnaNadiža nudijo številne podjetniške priložnosti. Obravnavati želijoceloten Breginjski kot kot razvojno enoto z blagovno znamko oziromalogotipom.

Breginjskikot leži v predalpskem svetu zahodno od Kobarida. S severne strani gaobdaja Stol, z južne pa Matajur, Mija in Lubija. Na jugu in zahodu mejina Italijo, na severu pa na vasi: Žaga, Srpenica in Trnovo ob Soči vobčini Bovec. Reka Nadiža, ki izvira v Plazeh za Breginjem, je poletnopribežališče za številne turiste in domačine. V Breginjskem kotu živipribližno 1000 ljudi v treh krajevnih skupnostih. Največji problemBreginjskega kota je demografsko upadanje. Pred letom 1976 se jeopustilo uveljavljeno kmetovanje in sirarstvo, kar je povzročilozaraščanje temu namenjenih površin. Ljudje so postajali čedalje boljpesimistični in apatični. To so bili vzroki za ustanovitev Razvojnegadruštva Breginjski kot. Kljub številnim državnim in lokalniminstitucijam, ki so zadolžene za razvoj, so se ljudje moralisprijazniti z rekom, ki je postal njihovo vodilo: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.«Breginjski kot je potreboval pozitivno naravnano telo lokalnegaznačaja, ki bi vplivalo na zasuk izrazito negativnega vzdušjaprebivalstva.

Razvojno društvo Breginjski kot je biloustanovljeno leta 1998. Glavna naloga društva je nenehno opozarjanje naizkoriščanje lokalnih virov. Zemlja, gozd, ovčereja, sirarstvo, turizemter čista in zdravilna Nadiža nudijo številne podjetniške priložnosti.Obravnavati želijo celoten Breginjski kot kot razvojno enoto z blagovnoznamko oziroma logotipom, poiskati skupne razvojne priložnosti zacelotno dolino, izgrajevati turistično infrastrukturo, pospeševatidopolnilne dejavnosti v turizmu, vzpostaviti čvrsto čezmejno povezanostin predstaviti Breginjski kot v širšem slovenskem prostoru. Cilj tehaktivnosti je ohraniti življenje v tem odmaknjenem delu Slovenije.

Doslejso izpeljali več projektov. Obnovili so nekaj kulturnih spomenikov vKotu (staro kapelico v Logjeh, avstroogrski spomenik v Breginju inzadnji delujoči mlin v Borjani), označili kolesarske poti, uredilipočivališča in dve razgledni točki pri Logjeh in Stanoviščih. Nagrebenu Stola so v sodelovanju z breginjskimi planinci postavili bivak.Postavili so informacijske table, zbrali informacijski material podnaslovom Predalpski svet Nadiže ter izdali zgibanko Zagrabki izletov.V Breginju so uredili turistično-informacijsko pisarno, sejno sobo terprostore za delovanje društva. Skupaj z zamejskimi Slovenci so ževečkrat organizirali prireditev Srečanje prijateljev. Pogosto organizirajo tematske razstave v gostilni Kuzma v Borjani.

Vteku je finančno zelo zahteven projekt obnove 12 km dolge panoramskepoti iz časa prve svetovne vojne, ki pelje od Sedla preko planine Božcav Bovško kotlino.

nazaj