Planinsko društvo Podbrdo

Planinsko društvo Podbrdo so ustanivili marca 1957 leta. Čeprav Baška grapa z okoliškimi vzpetinami že od nekdaj nudi idealne pogoje za planinstvo, je bil v času italijanske okupacije domačinom brez posebnega dovoljenja dostop na marsikatero izmed njih prepovedan. Po osvoboditvi se je nad planinstvom navduševalo vedno več ljudi, vendar je bil šele Ivan Anderle, ki se je po osvoboditvi v Podbrdo preselil iz Žirovnice, tisti, ki jih je povezal.

Večino materiala so sicer na vrh prepeljali s konji, nekaj tovora paso v koših prinesli nosači. "To je bil takrat edini zaslužek mladincevin pionirjev za kino, " se spominja Ivan Čufer.

Planinskodruštvo Podbrdo so ustanivili marca 1957 leta. Čeprav Baška grapa zokoliškimi vzpetinami že od nekdaj nudi idealne pogoje za planinstvo,je bil v času italijanske okupacije domačinom brez posebnega dovoljenjadostop na marsikatero izmed njih prepovedan. Po osvoboditvi se je nadplaninstvom navduševalo vedno več ljudi, vendar je bil šele IvanAnderle, ki se je po osvoboditvi v Podbrdo preselil iz Žirovnice,tisti, ki jih je povezal.

Na občnem zboru so Anderletaizvolili za predsednika društva, funkcijo pa je opravljal do konca leta1971. v prvem letu delovanja je Planinsko društvo Podbrdo združevalo184 članov. Kot je leta 1973 v kroniki društva zapisal Karel Kos, so seželeli nekoliko finančno osamosvojiti, zato so kmalu po ustanovitvivzeli v zakup zasebno gostilno na Petrovem Brdu. "Ker je bila tapostojanka ob cesti Podbrdo - Škofja Loka in ker je ležala na potiplaninske tranzverzale Črna prst - Porezen, je z uspehom poslovala,dokler je leta 1959 zaradi rovarjenja od zunaj niso ukinili." Takrat sože imeli v mislih nov podvig - obnoviti kočo na Črni prsti, ki so jopred tem do leta 1958 oskrbovali njihovi kolegi z Mosta na Soči.Nekdanja italijanska karavla na 1844 višinskih metrih je bila v obupnemstanju in pred dokončno odločitvijo je bilo zaznati veliko pomislekov,a Anderle je zaupal vnemi članov ustanovnega odbora, pridružila pa sejim je tudi večina ostalih. Poleg tega se je s finančno pomočjoizkazala Planinska zveza Slovenije.

Kot je še zapisal Kos, jedelo potekalo v zares težkih razmerah, saj so tri- do šesturne pohodeiz Podbrda na Črno prst pogosto ovirali dež, megla in mraz. Večinomateriala so sicer na vrh prepeljali s konji, nekaj tovora pa so vkoših prinesli nosači. "To je bil takrat edini zaslužek mladincev inpionirjev za kino, " se spominja Ivan Čufer. Anderle je mladoletnimmaso tovora sicer omejil na največ 25 kilogramov - najmočnejši soramena obremenili celo s 40 kilogrami - a jim je pri končanem tehtanjuza nagrado vedno dodal kak kamen. Navadno so se proti Črni prsti nosačipodali dvakrat tedensko, v izrednih razmerah pa najmočnejši tudi podvakrat dnevno. Postojanko, ki so jo uradno odprli 4. avgusta 1966, sopoimenovali po Zorku Jelinčiču - planincu in gorniku ter tigrovcu, kije svoje somišljenike veliko vodil po Baški grapi in je umrl ravno včasu, ko so Podbrčani kočo prevzeli od Mostarjev. Sicer pa je zapostojanko na vrhu graparskega Olimpa značilna še ena posebnost - donje vodi tovorna žičnica, ki se je na 2,3-kilometerski dolžini izStržiščvzpne za okoli 1000 metrov. Gradili so jo v letih 1975 in 1976,in to kljub nasprotujočim si mnenjem v upravnem odbroru. Idejni vodjaprojekta je bil takratni predsednik društva Peter Čufer, ki si jeizkušnje nabral pri postavitvi žičnice na smučišču Kobla. V enem letugradnje so opravili 3745 ur prostovoljnega dela, žičnica, katerenajvečja možna nosilnost je 250 kilogramov, pa je po takratni ocenistala okoli 18,7 milijonov dinarjev.

In kakšno je stanje vdruštvu danes? Leta 2001 je njegovo vodenje prevzela skupina mladih načelu s predsednikom Tomažem Štenklerjem in se najprej lotila obsežneopnove koče. V dobrih dveh letih so vanjo vložili kakšnih 3000 urprostovoljnega dela, poleg planinske postojanke pa so postavili tudiorientacijsko ploščo in uredili okolico. V društvu, ki šteje 177članov, sicer deluje šest sekcij: vodniška pripravlja izlete in pohode,markacijska označuje in vzdržuje planinske poti, tu sta še alpinističnain gospodarska sekcija, ki oskrbuje in vzdržuje kočo na Črni prsti, vokviru društva pa delujeta še odsek Grahovo-Koristnica ter sekcija OŠSimona Kosa Podbrdo, v kateri je več kot 40 učencev članov planinskegakrožka. Kot pravi Štenkler, tesno sodelujejo tudi z ostalimi društvi vkraju in s krajani.

Poleg rednega dela društvenih sekcij vsakoleto organiziramo tradicionalne prireditve kot so Kobalov pohod, gorskitek na Črno prst in srečanje planincev na Črni prsti.

nazaj