Moram priznati, da je to prišlo čisto spontano, da sem začela delati torte po naročilu, res, da sem vedno rada pekla in pripravljala sladice doma za moje najdražje, nikoli pa se nisem hvalila, da jaz to obvladam, bolj ko je bilo to tiho narejen, bolj se mi je dopadlo. Potem pa sem dvakrat spekla tudi torto, ker si jo je moja nečakinja zaželela, tako so bili vsi šokirani nad dobrim okusom in izgledom in takrat so prvič padle besede, da bi lahko delala torte po naročilu, ker res delam svetovne torte.

Nisem jemala resno, dokler me nekateri niso začeli prositi za torte po naročilu in ker jim nisem mogla reči ne, sem jih začela peči. Na začetku me je to res motilo, ker sem res rada pripravljala sladice in torte samo za naše domače, to pa da sem začela peči torte po naročilu za druge, mi je na začetku bil vel stres, ker sem se veliko obremenjevala, če bodo te torte dovolj lepe in dobre.

Ko sem to prerasla in sem dobivala vedno več povpraševanja, sem videla, da ne bom več zmogla opravljati sovje službe. Takrat mi je mož prvič rekel, če bi pustila službo in začela delati torte po naročilu, kar bi bilo zame čisto dovolj. To je bil šok, poln adrenalina, prvo kar sem pomislila, da mi čas več ne bo gospodar in čutila sem, da grem po pravi poti. Tisti dan, ko sem v službi povedala, da dajem odpoved, se mi je zvalil en velik kamen iz srca, takrat sem začutila, da delam prav, da bodo torte po naročilu moja prihodnost.

Danes pečem vsak dan, resnično sem bila presenečena, koliko sladic ljudje naročijo in kako cenijo domače pecivo, domače torte po naročilu, piškote, vse to sem delala z užitkom in mi je v veselje še danes, ko vidim te nasmejane obraze, ki pridejo k meni.…