Naši šefi imajo z nami vedno težave, saj odhajamo na teren brez pos terminalov in to kljub temu, da nas vsakodnevno opozarjajo na te male napravice za brezgotovinsko oz. kartično poslovanje, ki se jim reče pos terminal. Od petnajstih pos terminalov, kolikor jih imamo na delovnem mestu, naše skladišče vsak dan apustita dva, mogoče trije.
Fantje enostavno preslišimo šefove besede, poslušamo, slišimo tudi nakar se obrnemo proč in odvihramo svojemu delu nasproti. Sankcij pa nobenih, saj tudi ne morejo bit. Šefi enostavno nimajo prijema s katerim bi lahko pritisnili na nevestne delavce, po drugi strani pa tudi nimajo možnosti nagraditi tistih pridnih, ki vestno in skrbno opravijo svoje delo. Edina nagrada je besedica hvala lepa, teh besed pa imamo zaposleni že dovol. Tukaj se kaže tudi odnos našega delodajalca do zaposlenih. Saj razumem, fantje imamo opravka z gotovino, prihajamo od stranke do stranke in jim vročamo pakete, včasih z odkupnino, včasih brez. In če so paketi z odkupnino, vsak delavec sigurno dobi nekaj napitnine in to po zaslugi uniforme, ki jo imamo oblečene.
Naše rumene majčke s prepoznavnim logotipom na srčni strani, so garancija za napitnino, ki je roko na srce tudi dodaten vir našega zaslužka. Kdor razume, da prodajamo sebe in ne storitve, je zmagal in visoka napitnina je zagotovljena. V kolikor pa ima zaposleni s seboj pos terminal, pa ni več gotovine in posledično ni več napitnine, torej ostane brez dodatnega zaslužka. To je edini in pravi razlog zakaj se zaposleni izogibamo uporabi pos terminala. Nekateri se ne zavedajo da njihova uporaba na terenu omogoča večje število dostavljenih paketov in s tem jih posledično pripeljemo manj nazaj v skladišče, kjer je spet potrebno voditi posebne evidenca zakaj paket ni bil vročen. To pa ponovno pomeni dodatno delo in dodatno porabo časa. Vsak se mora potem pri sebi odločiti kaj mu je ljubše.